Športni dan na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje

V četrtek, 26. 09. 2013, smo imeli 1. in 2. letniki športni dan. Iskali smo izgubljene vasi starih Kočevarjev.

Zjutraj smo se zbrali pred stavbo stare Vezenine, kjer smo si ogledali nekaj filmov o življenju prvotnih naseljencev Kočevja. Nato smo se z avtobusom odpravili v Jelendol, kjer smo si ogledali vodno zajetje, ki je še ostalo od nekdaj veličastne kočevarske žage. To je le majhen, a zanesljiv podatek, da je na tem območju že gospodaril človek. Ko je obratovala, so tu vsako leto izvažali deske v tudi zelo oddaljene kraje. Žaga je letno izvozila 10 000 kubičnih metrov hlodovine. Po drugi sv. vojni pa je žago prevzel Auersperg. Leta 1922 je žaga pogorela, a so jo obnovili. Tam so celo stale hiše, v katerih so ljudje občasno prebivali. Hiše so odstranili v 80. letih prejšnjega stoletja. Pot smo nadaljevali proti stari glažuti – steklarni, katere lastnik je bil Karel Aursperg. Postavljena je bila leta 1835 sredi gozdov ob cesti Grčarice – Loški Potok. Tam je delovala do leta 1886. Anekdota govori, da se je lastnik steklarne pred prijatelji rad pohvalil, da pijejo iz najdražjega servisa na svetu. Leto 1887 je bilo prelomno. Aursperg je žago, ki jo je imel v zakupu, moderniziral in zelo povečal zmogljivost. Kraj je tako po vojni veljal za naseljenega do 1951, od tedaj naprej pa je nenaseljen. Nedaleč stran od glažute stoji kapela Srca Kristusovega, ki je pokrita s skodlami in je v celoti lesena. Med vojno je bila požgana. Kasneje je bila urejena kot počitniška hiša v obliki kapele. Sedanja kapela pa je bila urejena po slikah in spominu. V kapelici je tudi zvon, na katerega lahko vsak posameznik poskusi pozvoniti.Zatem smo si ogledali dve brezni, v kateri so odvrgli 119 trupel iz 2. svetovne vojne. Z morišča se je rešila ena oseba, ki je grozljive dogodke tudi opisala. 90 trupel so pokopali na vojaškem pokopališču, ostale pa v družinskih grobovih. V spomin na preminule je tam postavljen železen vrtljiv spomenik, na katerega je mogoče pozvoniti.

Nazadnje pa smo šli v Borovec in si nato ogledali še naselje Inlauf. Tam je do leta 1943 stala vas, po letu 1943 pa so jo požgali. Kraj je še bolj zanimiv zato, ker je tam stala kapela sv. Kozme in Damijana, ki je v 2. svetovni vojni služila kot obrambni stolp v takratnem tamkajšnjem moškem kazenskem taborišču. Po vojni je za to kapelico izginila vsaka sled. Lipa, ki je rasla ob njej, pa še danes kljubuje času.

Za izvedbo športnega dne bi se želeli posebej zahvaliti g. Juretu Bradešku in ostalim organizatorjem, ki so nam omogočili ogled in obisk izgubljenih vasi.

Slike najdete v galeriji.

Svit Brudar