Zavod RS za šolstvo je kot član mednarodne mreže CIDREE (Consortium of  Institutions for Development and Research in Education in Europe) organiziral konferenco z udeležbo predstavnikov 17 evropskih držav. Posvečena je bila  »glasu učenca«, ki so ga z različnih vidikov osvetlili prav dijaki Gimnazije in srednje šole Kočevje: Din Dervišević, Urška Kalabota, Nika Mulc Bukovac, Maja Buzuk, India Panter, Pia Petek, Tonja Čop in Kaja Bizjak, ki so navzoče osupnili s svojim nastopom v angleškem jeziku.

Glas učenca so v zadnjih letih  na ZRSŠ razvijali tudi v mednarodnem projektu Erasmus Glas učenca – most do učenja, katerega glavni poudarek je bil formativno spremljanje. Tudi na teh srečanjih je bilo slišati glas dijakov gimnazijskega in srednjega strokovnega programa ter  učencev OŠ Zbora odposlancev.

Formativno spremljanje omogoča razvijanje in poglabljanje razumevanja konceptov, ki so zapisani v učnem načrtu. Čas, ki ga učenci preživijo v razredu, namenimo aktivnostim, s katerimi ugotavljamo stopnjo doseganja učnih ciljev, predpisanih v katalogih znanj/v učnih načrtih. Skupaj z učenci oblikujemo merila uspešnosti, ki omogočajo kvalitetne povratne informacije, zlasti od učenca k učitelju, pa tudi vrstniško vrednotenje in samovrednotenje v vseh fazah učenja.

Nekaj zelo okrnjenih izjav dijakov:

Osebno se mi zdi pouk pri predmetih, kjer se izvaja formativno spremljanje, zelo dober. Všeč mi je, da profesorji namesto k memoriranju, stremijo k razumevanju snovi in aktivnemu sodelovanju dijakov, kar se kaže predvsem v poteku pouka.

Vrstniško sodelovanje ima lahko veliko pozitivnih učinkov, saj s komunikacijo med nami pride do izmenjav mnenj in stališč, ki razširijo  pogled na obravnavano temo in nas spodbujajo k argumentiranju ter k sprejemanju sogovornikovih stališč. Pri tem si zastavljamo vprašanja, ki si jih sicer ne bi.

 

Od učiteljev pričakujem vprašanja, ki  preverjajo razumevanje obravnavane vsebine in mi dovolijo  izražanje lastnega stališča.

Dobro postavljeno vprašanje  k razmišljanju spodbudi celoten razred. Iz naših  odgovorov lahko profesor ugotovi, kako razumemo obravnavano  temo in kakšno je naše predznanje oz. kje so vrzeli in napačne predstave. Tako ga usmerjamo pri načrtovanju nadaljnjih korakov pri poučevanju.

 

Pri vseh predmetih smo seznanjeni s kriteriji ocenjevanja, odstotki in točkami, ki določajo, kakšno oceno bomo dobili, le pri redkih predmetih pa se pogovarjamo o kriterijih oz. merilih uspešnosti. Če jih poznamo, se izognemo ugibanju, kaj sploh moramo obvladati, povedo pa nam tudi, na kakšen način moramo izkazati pridobljeno znanje – ali moramo navajati definicije, pojave razložiti, znati narisati skice, grafe, opisati postopke itd.

Povratne informacije pri pouku so bistvenega pomena, saj nam omogočijo, da svoje znanje, izdelek izboljšamo. Najboljše povratne informacije so tiste, ki te spodbudijo za nadaljnje delo, ne pa da te od tega odvrnejo. Všeč mi je, če se mi profesor posveti in mi natanko pove, kaj vse je bilo pri moji nalogi dovršeno in kje so določene pomanjkljivosti. Takrat sem tudi sama bolj motivirana.

Zorica Potisk